Hiperseksualna motnja: Predlagana diagnoza za DSM-V (2009)

Tu je nekaj odlomkov iz tega članka Martina P. Kafke:Obstajajo dokazi, da je zasvojenost s pornologijo vedenja

Opredeljena „hiperseksualna želja“

[Stran 5] Operativna opredelitev "hiperseksualne želje", ki temelji na življenjski oceni pogostosti spolnega vedenja in trenutnih meritvah časa, preživetega v spolnih fantazijah, vzgibih in vedenju, povezanih s PA in PRD, je bila izpeljana iz 220 zapored ocenjeni moški s PA in PRD (Kafka, 1997b, 2003a; Kafka & Hennen, 2003). Iz teh klinično pridobljenih podatkov je bila hiperseksualna želja pri odraslih moških opredeljena kot vztrajni TSO 7 ali več orgazmov na teden vsaj 6 zapored mesece po starosti 15 let.

Kafkina predlagana operativna opredelitev hiperseksualne želje je bila oblikovana tako, da odraža Kinsey et al. (1948), Atwood in Gagnon (1987), Janus in Janus (1993) ter normativni podatki o obsegu spolnega vedenja pri ameriških samcih in njihovi podatki, ki označujejo najbolj spolno aktivni 1994, in Laumann et al. –5% njihovih vzorcev.

Vzdolžna zgodovina hiperseksualne želje, kot je bila operativno opredeljena zgoraj, je bila ugotovljena pri 72–80% moških, ki so iskali zdravljenje parafilij in motenj, povezanih s parafilijo (Kafka, 1997b, 2003a; Kafka in Hennen, 2003). Če bi se prag TSO za hiperseksualno željo znižal na 59 na teden za najmanj 6 mesecev, bi to vključevalo 90% vzorca.

Najpogostejše spolno vedenje v teh klinično izpeljanih vzorcih je bilo samozadovoljevanje in ne partnerski seks, kot so podobno poročali Kinsey in sod. (1948, str. 197) in La ° ngstro¨mand Hanson (2006) pri moških, ki so bili v svojih vzorcih najbolj spolno aktivni. Povprečna starost pojava vztrajnega hiperseksualnega vedenja je bila 18.7 ± 7.2 let, starostno obdobje pojava hiperseksualnega vedenja je bila starost 7 – 46, povprečno trajanje te najvišje dosledno vzdrževane pogostnosti spolnega apetitnega vedenja pa je bilo 12.3 ± 10.1 let. Nasprotno pa je bila povprečna starost te skupine, ko so iskali zdravljenje, 37 ± 9 let. Obdobja vztrajnega hiperseksualnega vedenja so bila nepretrgana ali epizodna.

Spolna odvisnost in spolna odvisnost

[Strani 7-8] V strokovno pregledni literaturi je nekaj empirične podpore seksu kot sindromu vedenja ali odvisnosti od odvisnosti.

Nevrobiologija, povezana s odvisnostjo od psihoaktivnih snovi, je bila razjasnjena na živalskih modelih. Negativno čustveno stanje, ki povzroča "kompulzivno" uživanje drog, je domnevno, da izhaja iz disregulacije ključnih nevrotransmiterjev, ki sodelujejo v izrazitih nagradnih in stresno povezanih nevronskih vezjih znotraj bazalnih struktur prednjih možganov, zlasti v ventralnem striatumu (vključno z nukleus acumbens) in razširjenim amigdala. Specifični nevrokemični elementi v teh strukturah, povezani s odvisnostjo od psihoaktivnih snovi, lahko vključujejo znižanje dopamina, serotonina in opioidnih peptidov v ventralnem striatumu, pa tudi najem možganskih stresnih nevrohormonov, na primer faktor, ki sprošča kortikotropine, v razširjeni amigdali (Koob, 2008) .

Pri ljudeh sta orbitalna prefrontalna skorja in ventralna sprednja cingulasta možganska skorja funkcionalno povezana z motivacijo, ocenjevanjem nagrad in posredovanjem / zaviranjem impulzivne agresije (Best, Williams in Coccaro, 2002; Horn, Dolan, Elliott, Deakin in Woodruff, 2003; New et al., 2002). Disregulacijo v teh možganskih tokokrogih v povezavi z limbičnimi strukturami, zlasti amigdalo, so odkrili fMRI in postopki neimaging, pa tudi prefinjeno nevropsihološko testiranje pri motnjah impulzivnosti, vključno z motnjami zlorabe substanc in vedenjskimi odvisnostmi (Bechara, 2005; Cavedini, Riboldi , Keller, D'Annucci in Bellodi, 2002; London, Ernst, Grant, Bonson in Weinstein, 2000; Volkow & Fowler, 2000).Uporaba nevrobioloških študij pri domnevni človeški spolni odvisnosti bi bila koristna za razjasnitev, ali se uporabljata podobna nevrobiologija in nevronske poti.

Spolna odvisnost ali impulzivno-kompulzivno spolna
Vedenje

[stran 15] imenovanje neparafilnih motenj spolnega vedenja kot odvisnost od vedenja ali primesi kompulzivnega / impulzivnega vedenja zasluži nadaljnji študij. Več meril, predlaganih za hiperseksualno motnjo, je skladno z modelom odvisnosti od vedenja, ki se uporablja za komponento hiperseksualne motnje, povezane z impulzi. Preučevanje večjega vzorca moških in žensk, ki temelji na skupnosti, ki bi jih bilo mogoče zaprositi za oglaševanje ali metodologijo anketiranja, za katere je bilo ugotovljeno, da imajo težave s spolnim vedenjem, in nato uporabiti celotna merila za zlorabo psihoaktivnih snovi, spremenjenih za diagnosticiranje vedenjskih presežkov spolnega vedenja, bi bilo zelo koristno pri razjasnitvi primerjalne razširjenosti spolne odvisnosti / odvisnosti med moškimi in ženskami, ki poročajo tako o parafilnem kot tudi neparafilnem hiperseksualnem vedenju. Poleg tega so potrebne nevropsihološke študije in nevro-slikovne študije moških in žensk s hiperseksualno motnjo, da se ugotovi, ali obstajajo skupne poti, ki so povezane s temi motnjami in drugimi vedenjskimi zasvojenostmi ali motnjami impulzivnosti. Trenutno objavljene literature primanjkuje odločno podpirati specifično stanje '' z umikom '', povezano z nenadnim prenehanjem hiperseksualnega vedenja. Prav tako nisem našel dovolj empiričnih dokazov o '' toleranci '', čeprav bi bilo lahko progresivno tveganje v povezavi s hiperseksualnim vedenjem analogno toleranci do drog. To ne pomeni, da umik in strpnost ne obstajata v hiperseksualnih pogojih, ampak da so potrebne nadaljnje študije, ki podpirajo njihovo klinično prisotnost in pomembnost. (poudarek dodan) Celoten članek

OPOMBA: Oba umik in toleranca tukaj pogosto poročajo obiskovalci.