Predhodna študija motenega funkcionalnega omrežja pri posameznikih z motnjo spletnih iger: dokazi iz primerjave z uporabniki rekreativnih iger (2019)

Addict Behav. 2019, 9. november; 102: 106202. doi: 10.1016 / j.addbeh.2019.106202.

Chen S.1, Li H2, Wang L3, Du X4, Dong GH5.

Minimalizem

Čeprav lahko spletno igranje privede do motnje internetnega igranja (IGD), je večina igralcev uporabniki rekreativnih iger (RGU), ki ne razvijejo IGD. Topološka organizacija celovito-možganskih funkcionalnih omrežij v IGD do zdaj ostaja slabo razumljena. Vključitev RGU v kontrolno skupino bi lahko zmanjšala možne učinke igralnih izkušenj in poznavanja iger, ki jih spremljajo na nevronske značilnosti IGD oseb. V tej študiji smo uporabili teoretično analizo grafov, da predhodno raziščemo topološko organizacijo lastnih funkcionalnih možganskih mrež v IGD. 61 udeležencev IGD in 61 ujemajočih se udeležencev RGU je bilo rekrutirano, da so opravili optično slikanje z magnetno resonanco v mirovanju. Celotna možganska funkcionalna omrežja so bila zgrajena z mejnimi delnimi korelacijskimi matricami 90 možganskih regij, za analizo njihovih topoloških lastnosti, vključno z majhnim svetom, učinkovitostjo in vozliščnimi središči, pa so uporabili grafične pristope. Obe skupini IGD in RGU sta pokazali učinkovito in ekonomsko topologijo malega sveta v možganskih funkcionalnih omrežjih. Čeprav v globalnih lastnostih ni bilo pomembne razlike v skupinah, so preiskovanci z IGD v primerjavi s tistimi z RGU pokazali povečano vozlišče v nagradnih, hrepenečih, čustvenem spominu in senzorično-motoričnih procesih. Ti rezultati kažejo, da lahko delovanje funkcionalne mreže, ki je značilno za povečano spodbujevalno motivacijo in senzorično-motorično koordinacijo, ponudi novo perspektivo za razumevanje nevronskih značilnosti, na katerih temelji IGD.

KLJUČNE BESEDE: Spodbudna motivacija; Motnja internetnega igranja; Uporabnik rekreacijskih iger; Majhni svet

PMID: 31801105

DOI: 10.1016 / j.addbeh.2019.106202