J Addict Nurs. 2018 Apr/Jun;29(2):128-138. doi: 10.1097/JAN.0000000000000222.
Minimalizem
Namen te študije je bil (a) preučiti razmerje med osebnimi lastnostmi (starost, spol), psihološkimi dejavniki (depresija) in fizičnimi dejavniki (čas spanja) pri zasvojenosti s pametnimi telefoni pri otrocih in (b) ugotoviti, ali je starševski nadzor povezan z manjšo incidenco zasvojenosti s pametnimi telefoni. Podatke smo zbrali pri otrocih, starih od 10 do 12 let (N = 208), z vprašalnikom za samoprijavo v dveh osnovnih šolah in jih analizirali s t testom, enosmerno variančno analizo, korelacijo in večkratno linearno regresijo. Večina udeležencev (73.3%) je imela pametni telefon, delež tveganih uporabnikov pametnih telefonov pa 12%. Model večkratne linearne regresije je pojasnil 25.4% (prilagojen R = .239) variance ocene zasvojenosti s pametnim telefonom (SAS). Tri spremenljivke so bile pomembno povezane s SAS (starost, depresija in starševski nadzor), tri spremenljivke pa so bile izključene (spol, geografska regija in programska oprema za starševski nadzor). Najstniki, stari od 10 do 12 let, z višjimi ocenami depresije so imeli višje stopnje SAS. Čim več starševskega nadzora zazna študent, tem višji je SAS. Med programsko opremo za starševski nadzor in zasvojenostjo s pametnimi telefoni ni bilo pomembne povezave. To je ena prvih študij, ki je preučevala zasvojenost s pametnimi telefoni pri najstnikih. Nadzorno usmerjeno upravljanje s strani staršev pri uporabi otroškega pametnega telefona ni zelo učinkovito in lahko poslabša odvisnost od pametnih telefonov. Prihodnje raziskave bi morale poleg programske opreme za starševski nadzor opredeliti dodatne strategije, ki bi lahko preprečile, zmanjšale in odpravile odvisnost od pametnih telefonov.
PMID: 29864060
;