Privlačnost ženskega telesa: prednost za povprečno ali nadnaravno? (2017)

Povezava na papir

Slobodan Marković, Tara Bulut

Laboratorij za eksperimentalno psihologijo, Univerza v Beogradu, Srbija

Ključne besede: žensko telo, WHR, zadnjica, prsi, privlačnost, povprečje, nadnaravno, spolno, lokalno, globalno

POVZETEK

Glavni namen te študije je bil kontrast dveh hipotez privlačnosti ženskega telesa. Prva je hipoteza "prednost za povprečje": najbolj privlačno žensko telo je tisto, ki predstavlja povprečne telesne deleže za dano populacijo [1]. Druga je hipoteza "prednost-za-nadnaravno": v skladu s tako imenovanim "efektom vrhunca" je najbolj privlačno žensko telo bolj žensko kot povprečje [2]. Raziskali smo prednost za tri dele ženskega telesa: razmerje med pasom in bokom (WHR), zadnjico in prsi. Bilo je 456 udeležencev obeh spolov. S programom za računalniško animacijo (DAZ 3D) so nastali trije sklopi dražljajev (WHR, zadnjica in prsi). Vsak sklop je vključeval šest dražljajev, ki so bili razvrščeni od najnižje do najvišje stopnje ženskosti. Udeležence smo prosili, da izberejo spodbudo znotraj vsakega niza, za katerega so ugotovili, da je najbolj privlačna (naloga 1) in povprečje (naloga 2). Ena skupina udeležencev je ocenila dele telesa, ki so bili predstavljeni v globalnem stanju (celotno telo), medtem ko je druga skupina ocenila dražljaje v lokalnem stanju (samo izolirani deli telesa).

Izvedena je bila tristranska analiza variance za tri dele telesa (dejavniki: naloga, kontekst in spol). WHR: Glavni učinek naloge je bil dosežen, F1,452 = 189.50, p = .01, kar kaže, da je privlačen WHR manjši (bolj ženski) od povprečnega. Glavni učinek konteksta je bil pomemben, F1,452 = 165.43, p = .001, kar pomeni, da je WHR manjši (bolj ženski) v globalnem kot v lokalnem kontekstu .. Buttocks: Glavni učinek naloge je bil velik, F1,452 = 99.18, p = .001, kar kaže, da so privlačne zadnjice večje od povprečnih. Prsi: Glavni učinek naloge je bil velik, F1,452 = 247.89, p = .001, kar kaže, da so najbolj privlačne prsi večje od povprečnih. Glavni učinek spola je bil pomemben, F1,452 = 16.39, p = .001, kar kaže, da so moški izbrali bistveno večje prsi kot ženske. Glavni učinek konteksta je bil pomemben, F1,452 = 53.89, p = .001, kar kaže, da je bila izbrana velikost prsi večja v globalnem kot v lokalnem kontekstu. Končno je bila naloga interakcijskih spolov × pomembna, F1,452 = 25.00, p = .001. Post hoc testi (Scheffé) so pokazali, da so moški v primerjavi z ženskami izbrali večje prsi kot najbolj privlačne v obeh kontekstih.

Skratka, te ugotovitve podpirajo hipotezo o prednostih za nadnaravno: najbolj privlačne WHR, zadnjice in prsi so bolj ženske kot povprečne, tako za oba spola kot v obeh pogojih predstavitve.

1. Singh D. (1993). Prilagodljiv pomen ženske fizične privlačnosti: Vloga razmerja med pasom in bokom. Časopis osebnosti in socialne psihologije, 65293-307.

2. Ramachandran VC, Hirstein W. (1999). Znanost o umetnosti: Nevrološka teorija estetskih izkušenj. Revija za študije zavesti, 615-51.