J Psiholoska psihiatrija. 2014 Jun;55(6):635-54. doi: 10.1111/jcpp.12197.
Minimalizem
CILJI IN PODROČJE UPORABE:
Uporaba mladih mobilnih telefonov in interneta se je v zadnjem desetletju hitro povečala in se približala nasičenosti do srednjega otroštva v razvitih državah. Poleg številnih ugodnosti lahko spletno vsebino, stike ali ravnanje povežemo s tveganjem škode; večina raziskav je preučila, ali so posledica tega agresivne ali spolne škode. Preučimo naravo in razširjenost takšnih tveganj ter ocenimo dokaze o dejavnikih, ki povečujejo ali ščitijo pred škodo, ki je posledica takšnih tveganj, da bi lahko obveščali bazo znanja akademskega in praktičnega strokovnjaka. Ugotovimo tudi konceptualne in metodološke izzive, s katerimi se srečujemo v tem relativno novem raziskovalnem sklopu, in poudarimo pereče raziskovalne vrzeli.
METODE:
Glede na hitrost sprememb na trgu komunikacijskih tehnologij pregledamo raziskave, objavljene od 2008. Po temeljitem bibliografskem iskanju literature iz ključnih disciplin (psihologija, sociologija, izobraževanje, medijske študije in računalništvo) se osredotoča na nove, visokokakovostne empirične študije, ki jih kontekstualizirajo v pregledu področja.
UGOTOVITVE:
Tveganja spletnega ustrahovanja, stikov z neznanci, sporočil (sexting) in pornografije na splošno prizadenejo manj kot enega od petih mladostnikov. Ocene razširjenosti se razlikujejo glede na opredelitev in meritve, vendar se zdi, da z naraščajočim dostopom do mobilnih in spletnih tehnologij bistveno ne naraščajo, verjetno zato, ker te tehnologije ne predstavljajo dodatnega tveganja za vedenje zunaj spleta ali ker vsa tveganja izravna sorazmerna rast varnosti ozaveščenost in pobude. Čeprav vsa spletna tveganja nimajo za posledico samoprijave, longitudinalne študije razkrivajo vrsto škodljivih čustvenih in psihosocialnih posledic. Dokazi, ki so koristni za ugotavljanje, kateri otroci so bolj ranljivi kot drugi, razkrivajo več dejavnikov tveganja: osebnostni dejavniki (iskanje občutkov, nizka samozavest, psihološke težave), socialni dejavniki (pomanjkanje starševske podpore, vrstniške norme) in digitalni dejavniki (spletne prakse , digitalne veščine, posebna spletna mesta).
SKLEPI:
Tveganja za mobilne in spletne strani se vedno bolj prepletajo z že obstoječimi tveganji (brez povezave) v življenju otrok. Ugotovljene so raziskovalne vrzeli in posledice za izvajalce. Zdaj je izziv preučiti razmerja med različnimi tveganji ter nadgraditi dejavnike tveganja in zaščitne dejavnike, ki bodo oblikovani za učinkovite posege.
KLJUČNE BESEDE: kibernetsko ustrahovanje; varstvo otrok pred škodo; kibernetska agresija; internet; spletne in mobilne tehnologije; dejavniki tveganja; spolna sporočila in pornografija
;
