Psychol Pop Media Cult. 2019 Jan;8(1):2-11. doi: 10.1037/ppm0000163.
Domoff SE1,2, Harrison K3, Gearhardt AN4, Pogan DA5, Lumeng JC2,6,7, Miller AL2,8.
Minimalizem
Čeprav je problematična uporaba medijev med mladostniki zelo zanimiva, je manj znane o problematični uporabi medijev med mlajšimi otroki. Trenutna študija poroča o razvoju in potrjevanju merila starševskega poročila o enem potencialnem vidiku zasvojenosti medijev s problematično uporabo zaslona prek ukrepa za problematično uporabo medijev (PMUM). Elementi so temeljili na devetih merilih za motnje internetnih iger v DSM-5. Prva študija opisuje razvoj in predhodno validacijo PMUM na vzorcu 291 mater. Matere (80.8% jih je označenih kot belk) otrok od 4. do 11. leta starosti so zaključile PMUM in merila otroškega časa in otrokovega psihosocialnega delovanja. EFA je navedla enodimenzionalni konstrukt zasvojenosti z zaslonskimi mediji. Končni različici PMUM (27 elementov) in PMUM Short Form (PMUM-SF, 9 postavk) sta pokazali visoko notranjo doslednost (Cronbach α = .97 oziroma α = .93). Izvedene so bile regresijske analize za proučitev konvergentne veljavnosti PMUM z indikatorji otrokovega psihosocialnega delovanja. Podprta je bila konvergentna veljavnost, lestvice PMUM pa so tudi neodvisno napovedovale otrokove popolne težave pri delovanju, nad urami uporabe zaslona, kar kaže na postopno veljavnost. Druga študija je skušala potrditi faktorsko strukturo PMUM-SF in preizkus meritvene nespremenljivosti glede na spol. V vzorcu 632 staršev smo potrdili faktorsko strukturo PMUM-SF in ugotovili invariantnost meritev za dečke in deklice. Te študije podpirajo uporabo PMUM-SF kot ukrepa zasvojenosti z zasloni pri otrocih, starih od 4 do 11 let.
KLJUČNE BESEDE: otroci; motnja spletnih iger; Mobilna naprava; problematična uporaba medijev; zasvojenost z zaslonom
PMID: 30873299
PMCID: PMC6411079
DOI: 10.1037 / ppm0000163