Sci Rep. 2018 Jul 4;8(1):10084. doi: 10.1038/s41598-018-28478-8.
Jeong H1, Yim HW2, Lee SY3, Lee HK3, Potenza MN4, Kwon JH5, Koo HJ6, Kweon YS3, Bhang SY7, Choi JS8.
Minimalizem
Namen te študije je bil oceniti prekomerno poročanje (lažno pozitivno) in premalo poročanje (lažno negativno) pri samoocenjeni oceni IGD v primerjavi s klinično diagnosticirano IGD. Študijska populacija je bila sestavljena iz 45 z IGD in 228 brez IGD na podlagi klinične diagnoze študije internetne uporabniške skupine za nepristransko prepoznavanje igralnih motenj v zgodnji mladostniški dobi (iCURE). Vsi sodelujoči so opravili samoocenjene ocene IGD. Klinične intervjuje so na slepo izvajali usposobljeni strokovnjaki za duševno zdravje na podlagi meril DSG-5 IGD. Izmerili smo povprečno dnevno količino igralnega časa in zvrst igre. Psihološke značilnosti, vključno s tesnobo, samomorilnostjo, agresivnostjo, samokontrolo, samopodobo in podporo družine, so bile pridobljene iz osnovne raziskave.
Lažno negativna stopnja samoocenjene ocene IGD je bila 44%. Lažno negativna skupina je poročala o manj časa igranja spletnih iger kot skupina IGD, čeprav so bile njihove psihološke značilnosti podobne tistim iz skupine IGD. Lažno pozitivna stopnja je bila 9.6%. Poročali so več časa za igranje spletnih iger kot skupine, ki niso IGD, čeprav so bile njihove psihološke značilnosti podobne tistim v skupini, ki ni IGD, razen samokontrole. Neskladje diagnoz IGD med samoporočanjem in klinično diagnozo je odkrilo omejitve samo-meritev. Za odpravo metodoloških pomanjkljivosti samoporočil za oceno IGD so potrebne različne strategije.
PMID: 29973627
PMCID: PMC6031690
;